S smuči na kolo in v morje 2020

V začetku marca, ko sem začel razmišljati o izvedbi, tokrat že četrtič, dogodka Smučanje na snegu in plavanje v morju, je prišla korona in kazalo je na odpoved. Na srečo smo bili Slovenci pridni, držali smo se navodil, in tako so se sredi maja ukrepi začeli sproščati. Oglasilo se mi je nekaj udeležencev tega podviga iz prejšnjih let in nenadoma je postalo jasno, da bomo turo tudi letos izvedli.

V soboto, 23. 6. 2020, nekaj pred šesto uro zjutraj smo se štirje – trije s pancarji in smučmi na ramenih in eden peš s fotoaparatom okrog vratu – odpravili proti Češki koči. Pot nas je vodila mimo koče čez Spodnje Ravni na Zgornje Ravni. Tu smo se preobuli v pancarje in nadaljevali do vrha snežišča pod Dolško škrbino, na približno 2150 m. Trije smo odsmučali v dolino in po snežnem jeziku pridrajsali pod 1750m. Dva sva po kopnem prečila nekaj deset metrov proti zahodu in odsmučala še snežišče, ki se je začelo na približno 1700 m in se je končalo streljaj od Češke koče. Na kopnem nas je preko senzorja mikro štiri tretjine spremljal Klemen. Drugi sledilec z objektivom je bil smučar Iztok, ki se je na koncu jezika pridružil Klemnu. Po kopnem sta sestopila do naju, midva pa sva se med tem že preobula …

Skupaj smo sestopili do avtov, kjer sva se z Gorazdom preoblekla, preobula in zajahala kolesi. Gorazd je imel treking kolo, jaz pa sem tokrat testiral Scott Addict Gravel 30. Tako sem po makadamski cesti kar švignil skozi dolino Ravenske Kočne mimo Jezerskega in v dolino Kokre. Makadama je bilo le prvih 7 km, vendar se je makadamkar tudi na asfaltu dobro odrezal. Kolesarila sva skozi Cerklje, kjer sva pomahala podjetju Slatnar in se s tem zahvalila za turno-smučarske vezi, ki sva jih malo prej uporabila. Skozi Vodice sva prišla do Skaručne, nadaljevala do Šentvida, se preko Prevala spustila v Dobrovo in odkolesarila do bencinske postaje Logo na Brezovici. Do sem je približno 70 km in čas je bil za prvi postanek. Predvsem je bilo treba žepe napolniti s čokoladicami in bidone z vodo oziroma z enerđi drinkom.

Pridružil se nama je Domen in skupaj smo jo ucvrli proti Vrhniki. Nadaljevali smo po stari cesti skozi Vrhniko, Logatec, čez Planino in pridno nabirali kilometre, ki so se v Postojni ustavili na 115. Tudi drugi postanek ni trajal dolgo. Z avtomobilsko spremljevalno ekipo z Iztokom na čelu, smo spili kavico in kofein nas je pognal nazaj na kolesa. Frčali smo skozi drevored, kjer je ob cesti Klemen naredil klik klik, in ker nismo rabili flik, smo še naprej pridno rezali zrak, zdaj eden zdaj drugi. Največ Domen, ki nas je pripeljal pod Nanos; nadaljevali smo skozi Razdrto, Senožeče, Divačo in ostale lepe kraje. Vonj in bližino morja smo vse bolj čutili. Skozi Kačiče smo prisopihali do Kozine in po 150 km je sledilo še zadnje polnjenje žepov z bari, geli in ostalo kemijo. Kozina je skoraj 200 višinskih metrov višje od Ljubljane, tako da so se glavni vzponi končali šele tu. Spust po stari cesti s Kraškega roba proti Dekanom je bil pravi užitek. Zavili smo na kolesarsko pot Parenzana in skozi Koper kolesarili proti Izoli.

Tokrat smo imeli bolj turističen tempo. Ko smo kolesarili ob morju, se je sonce že spuščalo proti zahodu. Razgledi pa so bili res lepi. Malo pred Izolo smo se srečali z ekipo treh udeležencev, ki so se iz Ljubljane odpravili posebej. Po nekaj več kot trinajstih urah, torej okoli 19. ure smo se na plaži v Izoli vrgli v morje. Kolesarski števec se je ustavil pri 187 km. Dolžina je kar točna. Za višinske metre pa je težko najti prave podatke. Mobiteli, števci in ostala današnja tehnologija žal ne kažejo pravih podatkov oziroma dodajajo višinske metre, kot da smo vzpeli na Everest. Glede na spletne zemljevide bi lahko sklepali, da smo naredili približno 1600 višinskih metrov vzponov in 2900 višinskih metrov spustov. Skupno nas je bilo letos sedem udeležencev – kar je največ do sedaj – štirje so prekolesarili razdaljo Ljubljana-Izola, eden je smučal, dva pa sva opravila celotno turo. Od tega se nas je v morju skopalo šest. Poleg Klemna in Iztoka, ki sta bila fotografsko-spremljevalna ekipa, nas je pospremilo še nekaj sorodnikov in prijateljev.

Izlet je bil zelo uspešen. Na srečo ni bilo nobenih poškodb ali zapletov, tako da smo bili vsi zadovoljni.

Vendar brez pomoči izvedba ne bi bila možna, tako se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali:

Proloco trade
Trgovina Grašca
Slatnar TM
Studio Kunaver
Studio Kham
Šenkova domačija Jezersko
Matias2